Hruška, gredna rastlina iz rodu hrušk iz družine rožnic (Rosaceae), razprostrta krošnja; vejice močne, v mladosti dlakave: dvoletni poganjki škrlatno rjavi z redkimi luknjicami; List membranast, robovi žlezasti zobci; listi jajčasti ali eliptični, na vrhu zoženi ali ostro zašiljeni, sprva na obeh straneh dlakavi, stari listi goli; dežnato socvetje, peclji in peclji v mladosti dlakavi; Plodovi v obliki lupine ali skoraj krogle, rahlo sploščeni, rjavi; Cvetovi so beli; Cveti aprila; Obdobje plodov je od avgusta do septembra.
Hruške izvirajo iz Srednje Azije in so razširjene v Hebei, Shandong, Shaanxi, Gansu in drugih provincah na Kitajskem, gojijo pa jih tudi v Italiji, ZDA, Španiji, Sovjetski zvezi in Franciji. Hruške so odporne, odporne na sušo, vodotolerantne, slanostne, imajo razvite koreninske sisteme, ljubijo svetlobo in temperaturo, zato je treba izbrati rahla pobočja gorskih zasaditev z globoko plastjo zemlje in dobro drenažo, zlasti peščena ilovnata gorska območja. Način razmnoževanja hrušk je predvsem cepljeno razmnoževanje.
V "Tujing Materia Medica" je zapisano, da imajo hruške funkcije vlaženja pljuč, izkašljevanja in izkašljevanja, čiščenja zaprtja, olajšanja prebave, nege in odžejanja, vlaženja pljuč in lajšanja kašlja, kar lahko izboljša odpornost telesa. Hruška je kul sadje, zlasti za bolnike s hiperaktivnostjo jeter yang ali hipertenzijo vnetja jeter, lahko odstrani vročino in sedacijo, izboljša omotico, pomaga znižati krvni tlak, neguje jetra in ščiti jetra. [16] Hruške so bogate z vitamini in minerali, ki lahko ohranjajo zdravje človeških celic, vendar je treba upoštevati, da ljudje s pomanjkanjem vranice in želodca, redkim blatom, drisko, kašljem in brez sluzi ne smejo uživati hrušk, diabetiki pa naj jej manj. Ker so hruške mehke in sočne, sladke in kisle, jih imenujemo tudi »naravna mineralna voda«.
